Evropska unija se pripravlja na zmanjšano energetsko odvisnost od drugih držav. Klju?en je pospešen prehod na zeleno energijo, diverzifikacija energetskih virov ter var?evanje z energijo. Pravijo, da je ravno var?evanje z energijo izjemnega pomen. Vsak izmed nas mora tako opraviti svoj del za skupno dobro.

V Franciji so trgovskim objektom prepovedali uporabo klimatske naprave ob odprtih vhodnih vratih. Prav tako želijo prepovedati no?no osvetljevanje izložb trgovin (?eprav je ta ukrep v veljavi že dolgo v francoskih mestih, ki imajo manj kot 800.000 prebivalcev). Francozi predvidevajo, da bodo s takšnimi in podobnimi ukrepi do leta 2024 prihranili 10% energije.

Španija se je var?evanja z energijo lotila s še bolj drasti?nimi ukrepi. Podjetjem so naložili ukrep, ki prepoveduje hlajenje prostorov nižje od 27 stopinj celzija. Prav tako so navzgor omejeni pri ogrevanju – ni? ve? kot 19 stopinj. Podobno kot v Franciji so Španci zapovedali zapiranje vhodnih vrat trgovskih objektov, da topel ali mrzel zrak ne uhaja v zunanjost. Tudi osvetljevanje izložb po deseti uri zve?er so prepovedali. Ti ukrepi veljajo za poslovne subjekte, za gospodinjstva pa so priporo?ljivi. Na takšen na?in, pravijo Španci, lahko v kratkem obdobju prihranijo 5% energije.

Nem?ija je glavna promotorka zelene energije in var?evanja z njo, vendar še vedno nimajo obvezujo?ega na?rta za zmanjšano rabo energije. Julija letos so izdali nekaj priporo?il kot je ta, da priporo?ajo, da se prostori, kjer se ne zadržuje veliko ljudi, ne ogrevajo oziroma hladijo. To so na primer hodniki in velike dvorane. V Berlinu že dolgo velja pravilo, da morajo prebivalci ohranjati dolo?eno minimalno temperaturo v domu. To pravilo so zdaj odpravili. Odsotnost zavezujo?ega na?rta za var?evanje z energijo je dolo?ena nemška mesta pripeljalo do tega, da so sama izvedla dolo?ene ukrepe, kot na primer zmanjšanje svetilnosti javne razsvetljave in omejitve temperature v javnih ustanovah. Berlin pono?i ne osvetljuje ve? svojih zgodovinskih spomenikov.

Italija je ena izmed držav Evropske unije, ki je najbolj odvisna od ruskega plina, a še vedno nimajo izdelanega na?rta za var?evanje z energijo. Poljska ve? ne dobavlja ruskega plina in glavna skrb zdaj je pomanjkanje premoga. Ne glede na to poljska vlada priporo?a prebivalcem naj si izolirajo domove.

Kaj pa Slovenija?

Velikega na?rta za var?evanje z energijo trenutno še ni na vidiku. So pa v veljavi manjši ukrepi, in sicer v javni upravi, ki porabi okoli 5-10% skupne energije, zato ministrstvo za infrastrukturo pravi, da bi morali za?eti tu in postati zgled širši javni upravi, gospodarstvu in prebivalci. Podobno kot ostale evropske države, tudi Slovenija priporo?a, da se v javnih stavbah in vseh njihovih prostorih, ki imajo vgrajen klimatski sistem, prostori ne hladijo na manj kot 25 stopinj celzija (?e vlažnost dovedenega zraka ni višja od 60%). V ?asu nedelovanja uradov in stavb priporo?ajo, da se zrak ne ohlaja na manj kot 28 stopinj. Podobno velja za ogrevanje, kjer priporo?ajo, da se prostorov ne ogreva na ve? kot 20 stopinj.

Kako u?inkoviti so lahko takšni ukrepi?

U?inkovitost takšnih ukrepov je mo?no odvisna od tega, ali se jih držimo ali ne. Ogrevanje prostorov na 20 stopinj celzija zgolj ob?asno ne bo prineslo velikih prihrankov. Pomembno je tudi, da gospodinjstva in podjetja vedo kako var?evati z energijo in zakaj je to pomembno. ?e bi vsi skupaj za stopinjo manj ogrevali ali ohlajevali, vsak pri sebi ne bi ?util ogromne razlike. U?inek pa postane otipljiv ko to storimo kolektivno.

Leta 2011 je na Japonskem prenehala delovati poškodovana jedrska elektrarna, zato se je država soo?ala z redukcijami elektri?ne energije in pomanjkanjem le te. Na krizo se je odzvala celotna družba in uspelo jim je, da so porabo energije v gospodarstvu zmanjšali za 12% in za 10% v gospodinjstvih. To je japonska vlada dosegla z redukcijami dobavljene energije gospodarstvu, pomo? pri tehniki var?evanja z energijo in širokimi informacijsko-komunikacijskimi kampanjami. V znak solidarnosti so podjetja spreminjala delovne ?ase.

Klju?no je torej, da država pomaga pri energetskem prehodu s subvencijami, dav?nimi ugodnostmi in vzpodbudami. Hkrati mora izobraževati gospodarstvo in prebivalce o tem, kako var?evati in zakaj to sploh po?eti. Tako postanejo »manjši« ukrepi za var?evanje z energijo bolj smiselni.

Menite, da ste sami dovolj var?ni z energijo ali pa sploh nimate ideje kje za?eti z var?evanjem?

Vabljeni, da sodelujete v našem kvizu »Kako var?ni ste?« in ugotovite, kateri tip (ne)var?evalca ste. Sodelovanje v kvizu je zabavno in koristno.